Ali ste vedeli, da je znanje v klopeh moščanske gimnazije pridobival Tone Kovič, eden od ljubljanskih županov, družbo pa so mu delali minister za znanost in tehnologijo Anton Marinček, dramatik Dušan Jovanovič, režiser Metod Pevec, ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor ter mnogi drugi, ki so šolo zapuščali z znanjem, ki je pripomoglo k razvoju na različnih področjih?

Ali pa, da sta v prvi polovici prejšnjega stoletja na šoli poučevala znamenita pisatelja Janez Jalen in Fran Erjavec?

Zgodovina stavbe na Zaloški 49 je pestra in zanimiva. Od nastanka pa do danes so skozi vrata stavbe vstopale številne znanja željne generacije, saj so v poslopju dom našle različne šole oz. programi.

Maja 1913 so začeli z zidanjem šestrazredne ljudske šole brez paralelk in jo v enem letu končali. Pouk se je začel 21. septembra 1914, že prvo leto pa se je v šolo vpisalo več kot 500 učencev, kar je bil dokaz, da je ta okoliš zares potreboval svojo šolo. Šola se je imenovala Šestrazredna ljudska šola v Mostah.

Po komaj mesecu in pol pouka je prišel na šolo odlok cesarskega kraljestva, da morajo šolo izprazniti, ker se bo vanjo vselila vojaška bolnica. Šoli je tako ostala le telovadnica, v kateri so imeli učenci okrnjen pouk po skrčenem urniku. V popravljeno in očiščeno šolo so se učenci vrnili malo pred koncem vojne ter začeli z rednim poukom.

Župan občine Moste pri Ljubljani Josip Oražem je leta 1918 sklenil šolanje podaljšati s sedmim in osmim razredom, za otroke, ki jih starši ne bi pustili k temu pouku, pa je predlagal ponavljalno šolo. Marca 1924 je bila tako ustanovljena osemrazredna šola za dečke in osemrazredna šola za deklice. To je pomenilo, da sta bili v Mostah dve osemletni osnovni šoli – deška in dekliška – vsaka s svojim vodstvom in premoženjem, vendar s skupnimi prostori. Ta je zaživela v šolskem letu 1924/25, ko je bilo na šoli devet paralelk. Taka razdelitev se ni obnesla in šoli sta se 1. septembra 1926 spet združili pod enim upraviteljstvom. Šola se je imenovala III. Državna mešana ljudska šola.

Šola je spremembe ponovno doživela 29. avgusta 1934, ko je bila z odlokom ministrstva prosvete v Beogradu ustanovljena III. Meščanska šola v Mostah. Vpis učencev je potekal 5. in 6. septembra, slovesna otvoritev pa je bila 8. 11. 1934.

V šolske letu 1936/37 je bilo v stavbi ustanovljeno otroško zabavišče z dvema oddelkoma, v naslednjem letu pa še otroški vrtec, ki ga je že od začetka obiskovalo 96 otrok, razporejenih v dva oddelka.

2. svetovna vojna je stavbo na Zaloški močno prizadela, mnogo huje kot prva. Novembra 1941 so Italijani najprej zasedli zbornico in eno učilnico, nato pa še telovadnico. Po šoli so razobesili plakate s fašistom, ki pozdravlja z dvignejo roko in tak pozdrav zahtevali od učencev. Iz veže so takoj odstranili spominsko ploščo, posvečeno pokojnemu kralju Aleksandru, učitelji so morali počistiti tudi knjižnico in odstraniti vse domovinsko obarvane knjige, v učilnice pa so obesili slike Ducceja in kralja Emanuela. Prepovedali so poučevanje srbohrvaščine in uvedli neobvezen pouk italijanščine. Maja so morali v enem dnevu šolo izprazniti. Z vozovi so stvari vozili v Meščansko šolo in Mladinsko zavetišče v Zeleni jami. Pouka je bilo za to šolsko leto konec. Konec leta 1943 je bila v poslopju Domobranska oficirska šola, po njej pa so bili do 23. 7. 1946 v stavbi politični zaporniki.

Prvo šolsko leto po vojni se je začelo 15. oktobra 1945 na Kongresnem trgu z govorom ministra za šolstvo Ferda Kozaka. Šolsko stavbo na Zaloški je še vedno zasedala Jugoslovanska vojska, zato je pouk potekal na drugih lokacijah. Ko so vojaki odšli, so šolo začeli obnavljati, pri čemer so veliko pomagali domačini, posebno mladina. V še ne popolnoma obnovljeni šoli so pouk začeli v šolskem letu 1946/47, 540 vpisanih otrok v Državno mešano osnovno šolo Ljubljana Moste je večinoma imelo pouk dopoldan, le trije razredi so prihajali v šolo v popoldanskem času. Po počitnicah, 10. in 11. septembra 1948, je bila selitev Državne mešane osnovne šole Ljubljana Moste v stavbo gimnazije v Mokronoški ulici 1 (danes Bazoviška ulica) v Zeleni jami, v stavbo na Zaloški 49 pa se je vselila X. državna gimnazija.

V letu 1958 je obvezno šolanje doživelo korenite spremembe. Postalo je osemletno, pri čemer se je v višjih razredih prevzel program prejšnje nižje gimnazije. Moščanska gimnazija je postala štiriletna in se 1. septembra 1958 preimenovala v VI. državno gimnazijo.

Po uvedbi usmerjenega izobraževanja so leta 1981 gimnazijo ukinili. V stavbi je najprej delovala Srednja zdravstvena šola, za njo pa Srednja šola za elektroenergetiko Ljubljana, ki je ponujala dva programa usmerjenega izobraževanja, in sicer program elektrotehnika in program montaža električnih omrežij.

Leta 1990 je ponovno zaživel gimnazijski program. Prvi dijaki so se v prenovljen gimnazijski program vpisali v šolskem letu 1990/91. V tem šolskem letu se je šola preimenovala v Gimnazijo Moste. Elektro program se je v naslednjih treh letih iztekel. V šolskem letu 1994/95, ko je bila ponovno uvedena matura, je gimnazija začela izvajati tudi pouk v maturitetnem tečaju in letno vpisala dva oddelka dijakov s poklicnih šol, ki so z uspešno opravljenim tečajem lahko šolanje nadaljevali na fakulteti.

S ponovno uvedbo gimnazije je vodenje šole prevzel profesor Mihael Šengalaja, ki je šolo vodil šest let, za njim je vodenje prevzela profesorica Nika Gams, ki je šolo vodila petnajst let. V času, ko je bila ravnateljica, je bila šola obnovljena. 5. 9. 2011 je mesto ravnateljice prevzela Špela Škof Urh, 1. 9. 2022 pa je postal ravnatelj dr. Jurij Kočar.

V šolskem letu 2002/2003 je bil sprejet sklep o obnovi že dotrajanega poslopja. Gimnazija se je preselila na novo začasno lokacijo, in sicer na Srednješolski center Antona Aškerca. Tam so moščanski dijaki pouk obiskovali dve leti.

Veselje in ponos sta bila nepopisna, ko je bila 8. 11. 2005 uradna otvoritev šole. Stari del šole je bil v celoti obnovljen, nova pa sta bila prizidek in telovadnica. Tako je šola pridobila specialne učilnice za biologijo, fiziko, kemijo, multimedijsko učilnico, predavalnico, veliko telovadnico in knjižnico, kabinete, garderobo in jedilnico. Tudi zaradi tega, predvsem pa zaradi pravih vrednost, ki jih spodbujamo, šola danes ponuja kakovosten in sodoben pouk. Ob tem ne gre pozabiti številnih projektov in dejavnosti, ki potekajo ob pouku in poleg pridobivanja novih znanj, veščin, spretnosti, pripomorejo tudi k tkanju novih prijateljstev.

Gimnazija Moste je pač šola, kjer nas ne povezuje samo znanje!

Gimnazija Moste že več let uvaja proces samoevalvacije v projektu z naslovom: Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgojno-izobraževalnih organizacijah (KVIZ) v vrtcih in šolah.

Naša šola se je leta 2009 uvrstila med pilotske šole, ki so se takrat usposabljale za delo na področju samoevalvacije, pod okriljem Šole za ravnatelje.

KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 2023/24: katalog-informacij-javnega-značaja-2023.pdf

LETNI DELOVNI NAČRT 2024/25: LDN 24-25.pdf

LETNO DELOVNO POROČILO 2023/24: LDP 23-24.pdf

Gimnazija Moste izvaja program splošne gimnazije in maturitetni tečaj.

PREDMETNIK GIMNAZIJE IMA 4 DELE

• obvezni štiriletni predmeti:
  slovenščina, matematika, prvi tuji jezik (angleščina), drugi tuji jezik (nemščina, italijanščina, francoščina ali španščina), zgodovina in športna vzgoja;
• obvezni predmeti:
  glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija, informatika;
• izbirni predmeti v 2., 3. in 4. letniku:
  dijaki si jih izberejo glede na zanimanje oziroma sposobnosti ter ponudbo šole kot dodatne ure obveznih predmetov in kot pripravo na maturo v 4. letniku;
• druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (DOVID):
  So sestavni del predmetnika in se od predmetov razlikujejo po načinu izvajanja. So druge možnost pridobivanja takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo dijakove individualne želje in nagnjenja. DOVID niso predmeti in niso nadomestilo za pouk.
• Gimnazija-Moste_obrazec_DOVID izbirni del.pdf